Skozi neizolirano streho ali strop proti podstrešju uide velik del toplote hiše. V Celju in Savinjski dolini je veliko hiš iz 70. in 80. let, kjer je izolacija na podstrešju tanka, posedena ali je sploh ni. Spodaj je opisano, kdaj je bolje izolirati strop in kdaj poševno streho, kako debela naj bo izolacija, koliko stane in kako pridobiti spodbudo Eko sklada.

Strop ali streha: kaj izolirati

Izolacija stropa proti podstrešju Izolacija poševne strehe
Kdaj podstrešje ni bivalno in se ne ogreva mansarda je bivalna ali jo boste uredili
Kje je izolacija na plošči nad zadnjo etažo med, pod ali nad špirovci
Zahtevnost enostavnejša in cenejša zahtevnejša, pogosto ob menjavi kritine
Prezračevanje podstrešja podstrešje ostane hladno in zračeno potreben zračni sloj pod kritino

Če podstrešja ne uporabljate, je izolacija stropa najhitrejši in najcenejši ukrep. Ogrevate manjšo prostornino, podstrešje pa ostane hladno skladišče.

Cene izolacije (2026)

Javni cenik navaja za izolacijo mansarde z mineralno volno (material in delo):

Debelina Okvirna cena
10 cm 8,9–13,2 €/m²
16 cm 13,5–18 €/m²
20 cm 21,2–28,3 €/m²
24 cm 25,2–33,6 €/m²

Vir: mojmojster.net, cenik krovstva (posodobljen 19. 1. 2026).

Primer: izolacija 100 m² stropa z 24 cm mineralne volne stane po razponu okvirno 2.520–3.360 €. Pri izolaciji poševne strehe pridejo zraven še parna zapora, podkonstrukcija in notranja obloga (mavčne plošče), pri izolaciji nad špirovci pa tudi menjava kritine.

Kako debela naj bo izolacija

Pri sodobnih prenovah se na strop proti podstrešju in v poševno streho pogosto vgradi 20–30 cm izolacije. Zakon pri prenovi ne predpisuje debeline, Eko sklad pa za spodbudo zahteva izpolnitev tehničnih zahtev poziva glede toplotne zaščite. Pred naročilom preverite zahteve v aktualnem pozivu in jih pokažite izvajalcu, da bo ponudba skladna z njimi.

Pri starih hišah so med špirovci pogosto le 12–14 cm prostora. V tem primeru se izolacija doda še pod špirovci ali nad njimi, sicer je debelina premajhna.

Parna zapora in prezračevanje

Najpogostejša napaka pri izolaciji mansarde je netesna parna zapora. Topel, vlažen zrak iz prostorov prehaja v izolacijo, se ob hladni strani ohladi in kondenzira. Posledica so mokra izolacija, plesen in gnitje lesa. Parna zapora mora biti položena na notranji, topli strani izolacije, s tesno zlepljenimi spoji in priključki na zidove, okna in prehode.

Na zunanji strani mora biti paroprepustna folija in zračni sloj pod kritino. Tako lahko vlaga, ki vseeno pride v konstrukcijo, odide navzven.

Eko sklad: do 40 % stroškov

Po javnem pozivu za občane 126SUB-OB26 Eko sklad za toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu podstrešju v starejših stavbah (gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 7. 2010) prizna do 40 % priznanih stroškov, največ 35 € na m² izolacije. Naložba mora biti ob oddaji vloge že izvedena, upoštevajo se naložbe od 1. 3. 2026 naprej. V primeru zgoraj (100 m², okvirno 2.520–3.360 €) je spodbuda omejena s 40 % in znaša okvirno 1.010–1.340 €.

Pomembno je, da je izolacija na računu ločena postavka z navedbo materiala, debeline in površine. Brezplačen nasvet o primernih ukrepih dobite v svetovalnih pisarnah mreže ENSVET.

Izolacija ob menjavi strehe

Če streho v Celju ali okolici tako ali tako menjate, je to najboljši trenutek za izolacijo poševne strehe. Ko je kritina odstranjena, lahko krovec vgradi izolacijo nad špirovci ali položi novo folijo, ki omogoča kasnejšo izolacijo med špirovci. Naknadna izolacija s strani podstrešja je mogoča, a pogosto zahteva kompromise pri debelini in tesnosti.

Materiali za izolacijo podstrešja

  • Mineralna volna (steklena ali kamena) – najpogostejša, negorljiva, v ploščah ali rolah. Primerna za strop in med špirovce.
  • Lesna vlakna – plošče iz lesnih vlaken so težje in počasneje prevajajo toploto skozi steno. Poleti zato pomagajo zmanjšati pregrevanje mansarde.
  • Celulozna izolacija – vpihovana v prostore med tramovi ali na strop, primerna za težko dostopna mesta.
  • Trde plošče (EPS, XPS, PIR) – na pohodni plošči podstrešja, kjer želite, da je površina pohodna.

Pri izbiri upoštevajte tudi požarno varnost, saj je podstrešje pogosto ob dimniku. Okoli dimnika so obvezni negorljivi materiali in odmiki, ki jih določi proizvajalec dimnika.

Pohodno podstrešje po izolaciji

Če podstrešje uporabljate kot shrambo, mora biti po izolaciji stropa pohodno. Rešitve so trde izolacijske plošče, na katere se položijo OSB ali iverne plošče, ali lesena podkonstrukcija nad izolacijo iz mineralne volne. Izolacije iz mineralne volne ne pohodite neposredno, ker se stisne in izgubi del izolativnosti.

Pogosta vprašanja

Koliko stane izolacija podstrešja?

Po javnem ceniku 2026 okvirno 8,9–33,6 €/m² za mineralno volno, odvisno od debeline (10–24 cm), z materialom in delom.

Ali lahko izolacijo stropa položim sam?

Na pohodno ploščo podstrešja je polaganje izolacijskih plošč ali rol razmeroma enostavno. Za spodbudo Eko sklada pa morajo biti izpolnjeni pogoji poziva, tudi glede računov izvajalca.

Kaj, če je na podstrešju azbestna kritina?

Izolacija pod azbestno kritino problema ne reši. Pred izolacijo poševne strehe je smiselno kritino zamenjati. Glej salonitna streha v Savinjski.

Povzetek: kaj si zapomniti

  • Če podstrešja ne uporabljate, je izolacija stropa najhitrejši in najcenejši ukrep.
  • Pri prenovah se pogosto vgradi 20–30 cm izolacije, za Eko sklad pa morajo biti izpolnjene tehnične zahteve poziva.
  • Mineralna volna 24 cm stane po javnem ceniku okvirno 25,2–33,6 €/m² z delom.
  • Parna zapora na topli strani mora biti tesna, sicer se vlaga kondenzira v izolaciji.
  • Eko sklad prizna do 40 % stroškov, največ 35 €/m², vlogo pa oddate po izvedbi.
  • Najboljši trenutek za izolacijo poševne strehe je menjava kritine.

Preberite tudi: ostrešje: kdaj zamenjati · pregled strehe pred zimo · subvencije za menjavo strehe